Vloga policije pri prijavi suma kaznivega dejanja nad otrokom je še posebej pomembna in občutljiva, saj gre za zaščito najranljivejših članov družbe. Ko gre za nasilje nad otrokom, so policisti zavezani k hitremu in učinkovitemu ukrepanju. Policija izvaja preiskavo, da ugotovi, kaj se je zgodilo, in identificira morebitnega storilca. Izbrati mora čim več podatkov o dogodku, vključno s časovnim potekom, morebitnimi pričami ter zdravstvenim stanjem otroka. V primeru, da policija izbere dovolj dokazov, poda na tožilstvo kazensko ovadbo.

Če se sodišče strinja z zahtevo tožilstva, izda sklep o preiskavi ali izvede posamezna preiskovalna dejanja. Sodnik lahko poleg ostalih preiskovalnih dejanj (zaslišanj prič) odredi celostno obravnavo otroka, mladoletnega oškodovanca ali priče, v Hiši za otroke. Sodnik po zaključeni preiskavi ali opravljenih preiskovalnih dejanjih konča preiskavo in spis pošlje nazaj tožilstvu.

Proces razkritja je ključna točka pri otrokovem okrevanju po izkušnji zlorabe, saj na eni strani omogoča sprožitev intervencij, ki zlorabo ustavijo, na drugi strani pa zagotavljanje podpore, ki zmanjšuje možnost in resnost posledic, ki jih ima izkušnja zlorabe na otrokov celostni razvoj.

Sam način, na katerega poteka proces razkritja, je v veliki meri odvisen od posameznega otroka. Otroci se lahko nekomu zaupajo in že v enkratni izpovedi izrazijo svoje doživljanje in izkušnjo zlorabe v celoti ali pa razkrijejo manjšo količino informaciji postopoma, včasih tudi različnim ljudem.

Reakcije okolja, še posebej staršev in strokovnih delavcev lahko žrtvam pomagajo pri okrevanju ali pa jih dodatno travmatizirajo, zato je pomembno, da se ob otrokovi izpovedi odzovemo pozitivno, se pravi tako, da otroku verjamemo, ga ne obtožujemo in mu nudimo čustveno ter praktično podporo.

Vloga policije pri prijavi suma kaznivega dejanja nad otrokom je še posebej pomembna in občutljiva, saj gre za zaščito najranljivejših članov družbe. Ko gre za nasilje nad otrokom, so policisti zavezani k hitremu in učinkovitemu ukrepanju. Policija izvaja preiskavo, da ugotovi, kaj se je zgodilo in identificira morebitnega storilca. Izbrati mora čim več podatkov o dogodku, vključno s časovnim potekom, morebitnimi pričami ter zdravstvenim stanjem otroka. V primeru, da policija izbere dovolj dokazov, poda na tožilstvo kazensko ovadbo.

Če se sodišče strinja z zahtevo tožilstva, izda sklep o preiskavi ali izvede posamezna preiskovalna dejanja. Sodnik lahko poleg ostalih preiskovalnih dejanj (zaslišanj prič) odredi celostno obravnavo otroka, mladoletnega oškodovanca ali priče, v Hiši za otroke. Sodnik po zaključeni preiskavi ali opravljenih preiskovalnih dejanjih konča preiskavo in spis pošlje nazaj tožilstvu.

Tožilstvo prouči kazensko ovadbo in sestavi zahtevo za preiskavo ali predlog za preiskavo posameznih preiskovalnih dejanj ter jo posreduje (preiskovalnemu) sodniku.

Na glavni obravnavi državni tožilec predstavi obtožnico, sodnik (senat) posluša zagovor obdolženca in izvede ostale dokaze (npr. zasliši priče, pregleda fotografije, prebere mnenje izvedenca itd.). Pogleda se tudi posnetek zaslišanja otroka, ki je bilo izvedeno v Hiši za otroke v fazi preiskave. Na podlagi vsega tega sodišče odloči o tem, ali je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, ali je zanj kazensko odgovoren in o kazenski sankciji ter drugih ukrepih. Sodnik sodbo izreče na naroku.

Forenzični intervju je metoda razgovora z otrokom, ki temelji na protokolu in se uporablja za zbiranje informacij. Glavni cilj razgovora je izogniti se (ponovni) travmatizaciji in čim bolj podrobno pridobiti otrokovo prosto pripoved ob spoštovanju dokaznih pravil in pravic obrambe. Ta metoda je prilagojena otrokovemu starostnemu in razvojnemu nivoju ter se izvaja v okviru strokovnih standardov, ki varujejo otrokove pravice in zagotavljajo zanesljivost pridobljenih informacij. Forenzične intervjuje v Hiši za otroke izvajajo za to posebej usposobljeni strokovnjaki.

Telesne preglede v Hiši za otroke po odredbi sodišča izvaja specializirano zdravstveno osebje, ki je usposobljeno za prepoznavanje znakov telesne, spolne in čustvene zlorabe, pa tudi zanemarjanja otrok, in to na način, da je največji meri zagotovljeno skrbno in obzirno ravnanje z otrokom, ter spoštovanje njegovih osebnostnih pravic in koristi.

Multidisciplinarna obravnava in medinstitucionalno sodelovanje omogoča, da so vsi pomembni deležniki informirani in vključeni pri zagotavljanju zaščite otrok in upoštevanju načela največje otrokove koristi.

V Hiši za otroke je otrokom na voljo ocena duševnega zdravja in ustrezna podpora s strani specializiranega strokovnjaka, vključno s krizno podporo ter možnostjo vključitve v kratkoročno svetovanje ali terapevtsko obravnavo.

Pri obravnavi otrok, ki so žrtve kaznivih dejanj, ima pomembno vlogo tudi center za socialno delo, ki izvaja naslednje korake: oceni stopnjo tveganja in varnosti otroka, zagotavlja psihosocialno pomoč ter sodeluje z drugimi institucijami za celovito podporo otroku in njegovi družini. Poleg tega oceni družinsko okolje, sproži pravne postopke za zaščito otroka, če je potrebno, in spremlja situacijo ter izvaja nadaljnje intervencije za zaščito otroka. Cilj je zagotoviti varno in podporno okolje ter preprečiti nadaljnje nasilje v družini, pri čemer je pomembno nuditi otrokom ustrezno pomoč in podporo za okrevanje.

Hiša za otroke skladno z »Zakonom o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke« skrbi za celostno obravnavo otrok, ki so po odredbi sodišča vabljeni na zaslišanje v Hišo za otroke kot priča ali žrtev.

Gre za otrokom prijazno varno okolje, ki pod eno streho združuje več služb, da bi žrtve obravnavali na usklajen in učinkovit način in preprečili vnovično travmatizacijo med postopkom preiskave in postopkom pred sodiščem.

Potek celostne obravnave otroka v Hiši za otroke

Če se tožilstvo (na podlagi izbranih dokazov in upoštevanju dokaznih standardov) odloči za nadaljevanje pregona, na sodišče vloži obtožni akt (obtožnica ali obtožni predlog).